Severni Ciper – program

1. dan (7. marec 2024): Prihod na Severni Ciper

Odhod v večernih urah z letališča Brnik. Let do Istanbula in naprej do letališča Erçan na Cipru, kamor bomo prispeli v zgodnih jutranjih urah naslednjega dne.

2. dan (8. marec 2024): Zahod

Prihod v hotel in krajši počitek pred zajtrkom, po katerem se bomo odpeljali do ruševin Soli, kjer bomo začeli pohod po poti, ki teče skozi nasade citrusov. Pot gre nato mimo vzožja hribovja Troodos, kjer bodo cvetele spomladanske rastline. Na tem območju je veliko orhidej. Pot se zlagoma vzpenja do vasi Bağlıköy/ Ambelikou, prijetne vasice, skrite v gorski dolini. V vasi se nahaja precej tradicionalnih hiš, ki so obnovljene. Po ogledu vasice in postanku za kavo se bomo vrnili do ruševin Soli, kjer si bomo ogledali ostanke amfiteatra, agoro in baziliko, ki je znana po svojih mozaikih. Obiskali bomo tudi rudarsko mesto Lefke, ki ima bogato otomansko in kolonialno britansko arhitekturo, tu pa je tudi sedež islamske sekte Naqshibendi.

Hoja: 8,5 km, 330 m višinske razlike.

3. dan (9. marec 2024): Naravoslovno bogata kmetijska pokrajina

Pot bomo zjutraj začeli pri vodnem izviru, katerega vode se zbirajo v akvedukt in tečejo navzdol skozi rodovitno dolino. To je ena od redkih zelenih dolin s skoraj edinim izvirom v severnem delu Cipra, ki nikoli ne presahne. Ob akveduktu uspeva veliko vodnih in močvirnih rastlin. Ozka vijugasta pot sledi vodnemu toku proti dnu doline pod visokimi drevesi pinij. Na koncu akvedukta je velik vodni zbiralnik, ki ga že stoletja uporabljajo za namakanje oljčnih nasadov. V tem nasadu uspeva približno 2000 oljk, 400 od njih je starih več kot 500 let. Nekatera najstarejša drevesa so stara tudi od 800 do 900 let in še vedno obrodijo. V bližini nasada se nahaja tudi podzemna jama in nekaj ruševin. Zaključek pohoda bo po stari stezi ob robu doline med drevesi pinij. Med potjo bomo obiskali tudi grobnico Akdeniz Royal in peščene sipine ob morski obali, kjer bomo lahko opazovali kseromorfne in halofilne rastline Cipra.

Hoja: 9 km, 130 m višinske razlike.

4. dan (10. marec 2024): Endemične in redke vrste na območju Akdeniz, Nicosia

Pot se nahaja na zavarovanem območju Akdeniz in poteka preko ječmenovih polj, kar je idealno življenjsko okolje za endemične tulipane (Tulipacypria). Med sezono cvetenja lahko vidimo na stotine rdečih tulipanov med zelenimi poljščinami. Druga redka rastlina Severnega Cipra je alepski hrast (Quercus infectoria), nekdaj prevladujoča gozdna vrsta zahodnih ravnic. To območje je eno od štirih pomembnih hrastovih območij Severnega Cipra in tu uspevajo mnoge ruderalne vrste, med njimi vetrnice in orhideje. Pot poteka mimo vodnega rezervoarja, kjer lahko z malo sreče opazujemo sezonske vodne ptice, zaključi pa se v maronitski vasici Kormacit, kjer živi libanonska arabska krščanska skupnost z neokrnjeno kulturo, ki je v tej odmaknjeni vasici še vedno živa. V popoldanskem času bomo obiskali Nicosio, razdeljeno glavno mesto Cipra.

Hoja: 9 km, 160 m višinske razlike.

5. dan (11. marec 2024): Endemiti gora in križarski grad, Kyrenia

Na območju Alevkaye so najboljše poti za opazovanje orhidej na Severnem Cipru in z malo sreče lahko najdemo do 10 različnih vrst. Poti po Alevkayi so del najstarejše mreže poti na tem delu otoka. Prve poti je odprla leta 1995 Planinsko-športna zveza in nudijo lepe razglede na goro Pentodactylos, ki je simbol gorske verige Kyrenie. Med sprehodom skozi star pinijev gozd lahko opazujemo številna aromatična sredozemska zelišča. Ob poti se nahaja tudi zapuščen armenski samostan. Možnost ogleda znamenitega herbarija. Po poti lahko spremljamo spreminjanje vegetacije na humidnih severnih pobočjih in suhih in vročih južnih pobočjih, kjer se pot konča v tradicionalni ciprski vasi Kalavaç. Med potjo bomo obiskali tudi vas Çatoz (Serdarlı), kjer se bomo seznanili s tradicionalnim vaškim življenjem.

Hoja: 8 km, 450 m višinske razlike.

6. dan (12. marec 2024): Lov za gorskimi orhidejami

Na območju Alevkaye so najboljše poti za opazovanje orhidej na Severnem Cipru in z malo sreče lahko najdemo do 10 različnih vrst. Poti po Alevkayi so del najstarejše mreže poti na tem delu otoka. Prve poti je odprla leta 1995 Planinsko športna zveza in nudijo lepe razglede na goro Pentodactylos, ki je simbol gorske verige Kyrenie. Med sprehodom skozi star pinijev gozd lahko opazujemo številna aromatična sredozemska zelišča. Ob poti se nahaja tudi zapuščen armenski samostan. Možnost ogleda znamenitega herbarija. Po poti lahko spremljamo spreminjanje vegetacije na humidnih severnih pobočjih in suih in vročih južnih pobočjih, kjer se pot konča v tradicionalni ciprski vasi Kalavaç. Med potjo bomo obiskali tudi vas ςatoz (Serdarlι), kjer se bomo seznanili s tradicionalnim vaškim življenjem.

Hoja: 5 km, 150 m višinske razlike.

7. dan (13. marec 2024): Mokrišče Famagusta

Obiskali bomo ostanke antične rimske prestolnice Salamis in se sprehodili 2 km ob obali do lagune Famagusta. Ogledali si bomo jezeri Gülseren in Ayluka, kjer bomo imeli možnost opazovati kravjo čapljo (Bubulcus ibis), ostrogasto pribo (Vanellus spinosus), flaminge in druge ptice. Popoldan si bomo ogledali staro mesto Famagusta in mesto duhov Varosha, nekdanje mondeno letovišče, ki so ga prebivalci zapustili po turški zasedbi leta 1974.

Hoja: 4 km, 20 m višinske razlike.

8. dan (14. marec 2024): Zavarovano območje Karpaz

Karpaz je zelo posebno območje, ki je malo razvito in ima zato dobro ohranjeno naravno krajino. Svoj ogled bomo začeli na Zlati obali in se ob apnenčastih klifih nad morjem sprehodili do samostana Apostola Andreja, enem najsvetejših krajev pravoslavnih vernikov. Od tam se bomo sprehodili do skrajnega vzhodnega rta otoka (Karpaz Anayolu) po stezah, ki so jih naredili prosto živeči osli. Čeprav je brinov gozd v ostalem delu Mediterana redek tip vegetacije, potekajo steze po Karpazu prav skozi rastišča teh dreves. Mogoče bo videti lokalno karpaško endemitsko rastlino Teucrium karpasiticum in mnoge ptice selivke, vključno z lokalnim gnezdilcem sredozemskim galebom (Ichthyaetus audouinii), ki je bil nekoč ogrožen.

Hoja: 10 km, 120 m višinske razlike.

9. dan (15. marec 2024): Bogastvo kamnin

Pot bomo začeli na severni, apnenčasti obali ob cerkvi Ayios Philon in romanski baziliki v nekdanjem antičnem mestu Karpasia, enem od devetih kraljestev antičnega Cipra. Pot se nato vzpenja po kvartarnih sedimentih in redkih vulkanskih ostankih lave. Glavna točka ogleda je skrivnostna Rdeča skala neznanega izvora, ki se nahaja le tukaj in nikjer drugje na otoku. Sprehod bomo nadaljevali s spustom v dolino in zaključili na južni obali, kjer se nahajajo zaradi erozije preoblikovani peščenjaki iz neogena.

Hoja: 9 km, 300 m višinske razlike.

10. dan (16. marec 2024): Povratek domov

Sredi noči vožnja do letališča, let do Istanbula in nato od tam do Brnika.