Zazrta v neskončno ravnino polpuščavske pokrajine me ob poslušanju melodije tradicionalne glasbe odpelje v razmišljanje o deželi, ki sem jo ponovno obiskala. Želja po vrnitvi je bila premočna, vtisi s prvega potovanja so bili izjemni.
Na obrobju puščave Lut.
Čuden je svet, v katerem živimo, tako raznolike poti hodimo en ob drugem in pogosto se ne zavedamo, kaj imamo, kakšno bogastvo nas obdaja. V deželah, kakršna je Iran, to še posebej dobro občutim. Nikakor se ne morem načuditi vsemu bogastvu izročila izpred nekaj tisoč let, kulturi, ki kljub korenitim spremembam v družbi še vedno ostaja zapisana v srcih ljudi, v običajih, jeziku, vedenju. Globoko v sebi se jim je zasidrala plemenitost, ki je noben režim ne more in je ne bo spremenil.
Pokrajina med Kermnom in Yazdom.
Nekaj tisoč let stari arhitekturni presežki Persepolisa nomadskega ljudstva lahko vzbujajo le občudovanje. Inovativna arhitektura puščavskih mest z razvejano mrežo kanatov, vetrnih stolpov in čudovitih hiš iz blatnih opek je še vedno živa, nobena moderna gradnja jih ne more nadomestiti. Perzijski vrtovi v vročih dneh še vedno, tako kot pred tisočletji, vabijo v senco dreves in spokojnost žuboreče vode. Na nek način je vse tako, kot je bilo nekoč, pa vendar drugače. Ujeti v sistem političnih iger se ljudje počutijo prestrašeni, izigrani in mladi brez upanja v prihodnost bežijo iz tega sveta v svet, ki jih ne razume in ne sprejema. Bodočnost je vendarle tu, med tako srčnimi ljudmi, med tradicijo, ki se bori z moderno sedanjostjo, v deželi, ki ponuja toliko lepega, pa tega nihče noče zapeljati v pravo smer.
Pokrite ulice v Yazdu nudijo zavetje v vročih poletnih dneh.
Izjemno bogastvo se ponuja v naravi, med številnimi slanimi jezeri, pisanimi plastmi nagubanih gorstev, prostranimi in slikovitimi puščavami, gozdovi ob Kaspijskem morju, številnimi izviri, ki zaradi neumnosti ljudi postanejo suhe struge rek. Bogata je arhitektura, na katero so vplivala številna iranska in druga ljudstva v dolgi in nemirni zgodovini. Bogastvo je v literaturi, ki ljudi spremlja na vsakem koraku, bogastvo je v pesmih, predvsem tistih, ki jih pojejo na skrivaj, bogastvo okusov, dišav, bogastvo vrvečih množic po stoletnih bazarjih, bogastvo ritmov in plesa, bogastvo milijonov srčnih ljudi, ki živijo danes in tukaj in najdejo srečo in razlog za smeh tudi v nam najbolj nemogočih situacijah. To izjemno bogastvo enostavno moraš imeti rad, nikogar ne pusti ravnodušnega, prav nikogar.
Yazd
Zato upam, da se v te kraje ponovno vrnem, pogrešam smeh in toplino ljudi, ki smo ju mi že zdavnaj izgubili.
Kashan
14. februar 2018