{"id":672,"date":"2019-09-13T17:04:59","date_gmt":"2019-09-13T17:04:59","guid":{"rendered":"https:\/\/natoura.si\/?page_id=672"},"modified":"2023-08-07T07:20:24","modified_gmt":"2023-08-07T07:20:24","slug":"gruzija-kako-sem-iskala-homo-erectusa","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/natoura.si\/sl_si\/gruzija-kako-sem-iskala-homo-erectusa\/","title":{"rendered":"Gruzija: Kako sem iskala Homo erectusa"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\"\"<\/div>
\u00a0<\/div>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Ne vem zakaj, ampak s fakultetnih predavanj o<\/span><\/em> evoluciji \u010dloveka sem si najbolj zapomnila nahajali\u0161\u010de Dmanisi v ju\u017eni Gruziji, kjer so na\u0161li na\u0161ega prednika <\/span><\/em>Homo erectusa in pri ponovnem obisku Gruzije sem se odlo\u010dila, da si moram to nahajali\u0161\u010de tudi ogledati. Pred odhodom sem prebrala nekaj \u010dlankov o <\/span><\/em>novih presenetljivih odkritjih s te lokacije, kar me je \u0161e utrdilo v prepri\u010danju, da je bila odlo\u010ditev za obisk pravilna.<\/span><\/em><\/span><\/div>

\u00a0<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Pot nas je vodila ju\u017eno od glavnega mesta Tbilisi in po dobri uri in pol vo\u017enje smo prispeli do odcepa za Dmanisi in Patara Dmanisi, mi smo seveda zavili za Dmanisi, saj se tabla za arheolo\u0161ko lokacijo v Patara Dmanisi vidi le, ko se vra\u010da\u0161 nazaj iz Dmanisija. Pri\u0161li smo v mesto in pri\u010dakovali ogromno tablo in veli\u010dasten muzej, namesto tega pa pra\u0161ne ulice, velik trg s fontano ter manj\u0161o lokalno tr\u017enico v stranski ulici. Pa smo se odlo\u010dili vpra\u0161ati na bli\u017enji bencinski \u010drpalki, eni bolj urejenih stavb v mestu.<\/span><\/p>

Pristopil je \u010drnolas mo\u017eakar in ob vpra\u0161anju, kje je muzej, pogledal, kot da bi ga vpra\u0161ala koliko je kubi\u010dni koren iz 2, 54. Ni\u010d mu ni bilo jasno in seveda smo ob takem vpra\u0161anju izpadli skrajno<\/span> \u010dudni. Delal se je, da razmi\u0161lja in se na \u017ealost res ne more spomniti, potem pa se je le zna\u0161el in izkoristil kvizka: pomo\u010d prijatelja. Pristopil je debelu\u0161en<\/span> mo\u017eakar, ki je suvereno iz prve izdavil: \u201cKulturnii tsentr fontana<\/span>\u201d.<\/span><\/p>

Vrnili smo se nazaj in previdno sem vstopila v razpadajo\u010do socialisti\u010dno stavbo, ki sta jo stra\u017eila spe\u010da<\/span> potepu\u0161ka psa. Ob vstopu najprej \u0161ok: ogromna prazna avla, oblo\u017eena s \u010drno-rumenimi plo\u0161\u010dicami, ki so \u017ee skoraj v celoti odslu\u017eile svojemu namenu. Na osrednjem stebru sta bili dve tabli: prva je kazala levo na stopni\u0161\u010de v 1. nadstropju: Administracija, druga je kazala desno v 1. nadstopje: Exibition.<\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Z leve strani je bilo z vrhnjega nadstropja sli\u0161ati smeh, zato sem se odpravila tja. Po stopnicah sem pri\u0161la v nadstropje z dolgim hodnikom in \u0161tevilnimi praznimi sobami, po\u010denimi plo\u0161\u010dicami, obrabljenimi vrati, dedi\u0161\u010dino ruske nadvlade \u2026<\/span><\/div>
\u00a0<\/div>
Sledila sem smehu in vstopila v odprto sobo, kjer sta dva priletna mo\u017eakarja gledala televizijo. Ko sta me zagledala, sta otrpnila, kot bi zagledala samega predsednika vlade, eden od njiju je<\/span> vstal, kot bi ga vrglo s katapulta in v neki me\u0161anici, ki ji jaz pravim ru\u0161\u010dina, on pa se je delal, da razume, sva se dogovorila za ogled razstave in nakazal, naj povabim \u0161e svoja sopotnika.<\/span><\/div>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\"\"<\/span><\/div>
Kulturni dom v Dmanisiju.<\/em><\/span><\/div>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Povzpeli smo se v 1. nadstropje desnega trakta in mo\u017eakar, ki je bil skoraj brez zob, nam je v ru\u0161\u010dini razlagal fotografije najdi\u0161\u010da. In ponosen povedal, da je bil neko\u010d u\u010ditelj in nas povabil na ogled razstave risb njegovih u\u010dencev in fotografije, kjer so bili skupaj z njim v razredu.<\/span><\/div>
Kmalu je pri\u0161el \u0161e drugi mo\u017e iz pisarne in nam podaril knji\u017eico o najdi\u0161\u010du v Dmanisiju in to v angle\u0161\u010dini. Nov \u0161ok, kaj takega v tem revnem kraju res nisem pri\u010dakovala.<\/span><\/div>
Prijazni brezzobi vodnik je nato odklenil razstavno dvorano, kjer so bili li\u010dno razstavljeni \u0161tevilni najdeni predmeti iz vseh zgodovinskih obdobij, tudi Homo erectus<\/span><\/em>, ki me je najbolj zanimal. Pravzaprav o \u010dem drugem nisem imela pojma, ob gledanju razstave, ki je bila opremljena z gruzijskimi in angle\u0161kimi napisi ob vsaki vitrini, pa sem dojela velik zgodovinski pomen kraja, ki bi bil zagotovo pozabljen in ne bi bil zapisan na svetovnem arheolo\u0161kem zemljevidu, \u010de tu v 80. letih prej\u0161njega stoletja ne bi na\u0161li spodnje \u010deljustnice Homo erectusa<\/span><\/em>, ki je poselitev evroazijskega prostora pomaknil za milijon let v preteklost. In ob tem sem razmi\u0161ljala, kako kljub vsemu \u0161e vedno vemo malo stvari in koliko teorij se bo ob novih najdbah, morda tudi v Dmanisiju, postavilo na glavo.<\/span><\/div>
Predvsem pa me je presenetilo dejstvo, da je razstavni prostor namenjen predvsem anti\u010dnim in srednjeve\u0161kim najdbam, saj je v preteklosti tu potekala pomembna trgovska pot, kraj, ki ga je za svoje bivanje izbral \u201cpokon\u010dni \u010dlovek\u201d, pa se je ve\u010d kot o\u010ditno zdel primeren tudi kasnej\u0161im prebivalcem.<\/span><\/div>
Mo\u017eakar nas je po ogledu prosil, da se vpi\u0161emo v knjigo gostov in presene\u010dni smo bili, da so bili gosti pred nami \u010dlani baptisti\u010dne cerkve iz ZDA pred petimi dnevi. Kdo bi si mislil? Nov \u0161ok.<\/span><\/div>
Malo smo \u0161e poklepetali z gospodom, zanimalo ga je, od kod prihajamo in ko smo mu omenili obisk Svanetija pred tremi leti, so se mu zasvetile o\u010di, saj je sam prihajal od tam, konec 80. let pa ga je zaneslo na jug dr\u017eave. Le kak\u0161na je njegova \u017eivljenjska zgodba, me je zanimalo, pa ni bilo \u010dasa odpirati debate o tem.<\/span><\/div>
Gospod se kar ni mogel posloviti, nas pa je zanimal muzej na arheolo\u0161ki lokaciji. Na poti iz Dmanisija smo prvi\u010d uspeli videti tablo, ki je usmerjala na pravo lokacijo in spra\u0161evali smo se, ali je to morda namenoma. Ob prvem obisku verjetno vsak, tako kot mi, zavije najprej v Dmanisi. Tako vsi obi\u0161\u010dejo tudi neozna\u010deni muzej, gospod brez zob ima obisk in upravi\u010di svoje delovno mesto, pa zbirka v muzeju v kon\u010dni fazi sploh ni slaba in je vredna ogleda. In \u010de gospodu z obiskom lahko polep\u0161a\u0161 dan, toliko bolje.<\/span><\/div>
Dobrih 10 km vo\u017enje do arheolo\u0161kega nahajali\u0161\u010da ob reki, ki je strugo izdolbla v bazalte, je bila kljub delu na cesti prav lepa. Divja in nedotaknjena pokrajina, izredno slikovita ozka dolina, ki nas je pripeljala do vasice Patara Dmanisi z velikim smerokazom, kot se spodobi. Po nekaj vzpenjajo\u010dih ovinkih po luknjastem asfaltu smo pri\u0161li do zaprtih vrat. Moja slutnja \u2013 kaj pa, \u010de so muzeji tudi v Gruziji zaprti ob ponedeljkih in zakaj za vraga tega nisem preverila \u017ee pred odhodom \u2013 se je skoraj uresni\u010dila. Ampak vrata so bila odklenjena in pe\u0161 smo se odpravili do razvalin srednjeve\u0161kega mesta, kjer so bile ohranjene le tri stavbe: \u010dudovita stara cerkev s skromno lepo notranjostjo, starogruzijskimi napisi na zunanjem kamnitem zidu, stavba, v kateri je verjetno \u017eivel pop, ki nam je prijazno odklenil cerkev in nas v lepi angle\u0161\u010dini vpra\u0161al, \u010de smo s Poljske in ob odgovoru \u00bbIz Slovenije\u00ab odgovoril: \u00bbO, Ljubljana.\u00ab – nov \u0161ok. Tretji stavbi, zgrajeni iz raznobarvnih kamnov, nisem ugotovila pomena.<\/span><\/div>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Malo smo se \u0161e razgledali naokrog, ugotovili da se pop sicer ukvarja s \u010debelarstvom, nato pa poiskali pot do arheolo\u0161kega najdi\u0161\u010da\/muzeja, ki smo ga pravzaprav iskali cel dan in na koncu po poti skozi hladen gozd tudi na\u0161li. Ampak bil je ponedeljek in muzej je bil \u2013 zaprt.<\/span><\/div>
\u00a0<\/div>

Ni bilo prvi\u010d, da sem se naredila neumno in vstopila ter \u0161la proti dvema uniformiranima paznikoma, ki sta se v senci drevesa ravno pripravljala k malici.<\/span><\/p><\/div><\/div>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Zaprt arheolo\u0161ki park Dmanisi.<\/em><\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Lokacija nahajali\u0161\u010da ostankov pokon\u010dnega \u010dloveka.<\/em><\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Kaj naredi vljuden mo\u017eakar, ko ima v bistvu prost dan, ravno si malo nare\u017ee v senci drevesa, se usede, \u017ee nosi k ustom, ko pride nepovabljena tujka skozi zaprta vrata in \u0161e vpra\u0161a najbolj nemogo\u010de vpra\u0161anje: \u201cDo you speak English?\u201d Najprej spusti roko, ki je hrano nosila k ustom, nato pogleda kolega in mu re\u010de: \u201cengleski???!!!\u201d in tujka ga \u017ealostno pogleda in pove, da so res pri\u0161li od dale\u010d in se opravi\u010dujejo in ali res ne bi mogli narediti le en krog …, zamahne z roko in poka\u017ee na smer ogleda. Ha, zmaga in olaj\u0161anje. Hitro stopimo okrog izkopanin, ni\u010d posebnega niso, saj, kaj pa naj bi pri\u010dakovali, nekaj grobov, lukenj za amfore in praznih raziskovalnih ploskev, od koder so vse, kar je bilo pomembnega, itak odpeljali v muzej v Tbilisi …<\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Tako si danes predstavljamo izgled pokon\u010dnega \u010dloveka.<\/em><\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\u017delim se zahvaliti s tem, da jima pla\u010dam za pivo, pa me odslovita v stilu, poberi se \u017ee, da v miru pojeva do konca. Tudi prav. Na\u0161la sem, kar sem iskala in to mi je popolnoma zado\u0161\u010dalo.<\/span><\/div>
Kasneje sem \u201cdoma\u201d v Tbilisiju prebirala knji\u017eico, ki so nam jo podarili v Dmanisiju. Pokon\u010dni \u010dlovek si je izredno razumno izbral lokacijo na planoti, vrezani med dve reki, s \u010dudovitim razgledom in pregledom nad okolico. Enak pristop so ubrali tudi kasnej\u0161i prebivalci planote, ki so \u017eiveli precej, precej let za njim. Danes je od bogate dedi\u0161\u010dine ostalo bore malo – neko\u010d bogato mesto je danes v ru\u0161evinah, okrog le nekaj revnih vasi, med njimi je tudi nem\u0161ka vas Katharinenfeld. Nem\u0161ka vas na jugu Gruzije? Nova tema za raziskovanje … In ob pivu v soparnem ve\u010deru na terasi razmi\u0161ljam o vzponu in propadu civilizacij, o \u017eivljenju malega \u010dloveka, o zgodbi, ki nam jo ponuja spodnja \u010deljustnica, ki je \u201ckriva\u201d, da sem za\u0161la v te kraje ter<\/span> odkrila in do\u017eivela ve\u010d, kot sem pri\u010dakovala.<\/span><\/div>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Tbilisi, 29. 7. 2017<\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u00a0Ne vem zakaj, ampak s fakultetnih predavanj o evoluciji \u010dloveka sem si najbolj zapomnila nahajali\u0161\u010de Dmanisi v ju\u017eni Gruziji, kjer so na\u0161li na\u0161ega prednika HomoTour Details<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1147,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-672","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/natoura.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/672","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/natoura.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/natoura.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/natoura.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/natoura.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=672"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/natoura.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/672\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11402,"href":"https:\/\/natoura.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/672\/revisions\/11402"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/natoura.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1147"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/natoura.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=672"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}