{"id":11256,"date":"2023-07-23T17:21:05","date_gmt":"2023-07-23T17:21:05","guid":{"rendered":"https:\/\/natoura.si\/?page_id=11256"},"modified":"2023-07-23T17:32:39","modified_gmt":"2023-07-23T17:32:39","slug":"najjuznejsa-slovenska-pespot","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/natoura.si\/sl_si\/najjuznejsa-slovenska-pespot\/","title":{"rendered":"Najju\u017enej\u0161a slovenska pe\u0161pot"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Po dolgih letih sem letos ponovno organizirala ogled izvira Kolpe in to me je spomnilo na dogodek pred mnogimi leti, ko smo se odpravili po Najju\u017enej\u0161i slovenski pe\u0161poti, ki ob reki Kolpi vodi od Radencev do Damlja.<\/span><\/p>

Z avtobusom smo se pripeljali do Radencev, udele\u017eenci so dobili kratka navodila in odpravili smo se na pot. Sprva smo hodili \u0161e precej skupaj, po\u010dasi pa se je veriga pohodnikov precej raztegnila, saj so nekateri hodili bolj hitro kot drugi, marsikdo pa je tudi fotografiral, opazoval bujno spomladansko cvetje in \u017eivali, ki smo jih uspeli videti. No, dogovorjeni smo bili, da nas bo v mlinu ob Kolpi \u010dakala belokranjska poga\u010da, kjer se bomo vsi zbrali in bomo od doma\u010dinov izvedeli kaj ve\u010d o \u017eivljenju ob Kolpi neko\u010d in danes. Od tam naprej naj bi pot do konca spet prehodili vsak v svojem tempu, za zaklju\u010dek pa je bilo dogovorjeno kosilo.<\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Pot je bila \u017ee od vsega za\u010detka \u010dudovita, saj je bil lep son\u010den dan v sredini meseca maja. Opazovali smo miren tok reke Kolpe, njene brzice in vrtince, spiralasto zavite liste praproti, ki so kipeli proti svetlobi, razli\u010dne \u017eu\u017eelke, ki so iskale hrano na \u017eivo obarvanih cvetovih. \u017de kar kmalu sem, \u010deprav sem hodila z zadnjimi, dohitela mojo drago gospo, ki je vedno hodila v krilu, s \u010disto obi\u010dajnimi \u010devlji in z vre\u010dko v roki. Opazovala sem jo pri hoji in videla, da ji tokrat ne gre tako dobro kot obi\u010dajno. Ker sem predvidela, da morda kdo od udele\u017eencev ne bo zmogel prehoditi vse poti, sem bila z voznikom avtobusa dogovorjena, da \u010daka na moj klic, \u010de bi bilo treba koga peljati, saj se je bilo na nekaj mestih mogo\u010de po cesti povzpeti od pe\u0161poti do glavne ceste. Gospa je bila tokrat \u00bb\u017ertev\u00ab moje nepopustljivosti, saj sem ocenila, da je v preslabem fizi\u010dnem stanju, da bi zmogla prehoditi celotno pot. Vse do takrat je brez te\u017eav prehodila \u0161e tako zahtevne poti kljub temu, da je bila \u017ee kar v letih, tokrat pa se je zelo pogosto ustavljala in rekla mi je, da se ji vrti. Ko smo kon\u010dno pri\u0161li do mlina, od koder je pot vodila do glavne ceste, sem poklicala voznika avtobusa in mu naro\u010dila, naj po\u010daka na avtobusni postaji, kamor mu bom poslala mojo gospo. Seveda se je le-ta upirala, vendar sem jo pregovorila in po\u010dasi se je za\u010dela vzpenjati po ovinkasti cesti v gozd. Ker sem vedela, da me bo posku\u0161ala ukaniti, sem jo spremljala, vse dokler nisva pri\u0161li do gozda, nato sem ji naro\u010dila, naj pot nadaljuje sama, jaz pa sem \u0161e nekaj \u010dasa \u010dakala in ker je ve\u010d kot pet minut ni bilo ve\u010d videti, sem bila prepri\u010dana, da je \u017ee pri\u0161la do avtobusa in se pelje proti koncu poti. Zadovoljna sama s sabo in pomirjena, da se je vse lepo izteklo, sem pohitela v mlin in z zadnjimi udele\u017eenci \u0161e ujela ko\u0161\u010dek belokranjske poga\u010de, nato pa z njimi nadaljevala pot proti cilju.<\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Pa veselje ni prav dolgo trajalo. Kmalu po tistem, ko smo z bli\u017enjega travnika pri\u0161li do gozda, sem zagledala znano postavo v krilu in \u017ee od dale\u010d videla bingljati vre\u010dko ob njej. Ni mi bilo jasno, kako se je pojavila tam, saj sem jo na lastne o\u010di videla, kako je od\u0161la po poti v gozd in od tam se tako hitro ni mogla vrniti. Ali je na\u0161la kak\u0161no drugo pot? No, ni bilo \u010dasa razpravljati o tem, saj me je za\u010delo skrbeti. Zatrjevala mi je, da se zdaj dobro po\u010duti, da je potrebovala le malo po\u010ditka in da je v \u017eivljenju prehodila \u017ee kak\u0161no bolj dolgo in naporno pot od te. Tam v gozdu seveda nisem mogla narediti ni\u010d, tudi telefonski signal je na trenutke izginil, zato smo se z nekaj udele\u017eenci odlo\u010dili, da bomo hodili skupaj z njo \u2013 za vsak slu\u010daj. Najprej je temu nasprotovala, potem pa se je vdala in posku\u0161ala slediti na\u0161emu tempu. Kar dolgo \u010dasa je hodila brez te\u017eav, tako da je bil pohod spet prijeten in u\u017eivali smo v lepi in divji naravi ob \u010dudoviti Kolpi. Nekaj kilometrov pred koncem pa je gospa spet za\u010dela \u010dudno hoditi, vrtelo se ji je v glavi in za\u010delo jo je zbadati pri srcu. Za\u010deli smo razmi\u0161ljati, kaj storiti, v tistem pa smo v neposredni bli\u017eini zagledali majhen vikend in gospoda, ki se je tja ravnokar pripeljal s starim Golfom. Ne da bi se zmenila, sta dva od udele\u017eencev sko\u010dila \u010dez lesen plot, tekla k doma\u010dinu, se z njim nekaj pogovarjala, potem pa nazaj pri\u0161la s staro karjolo, spet presko\u010dila ograjo, na hitro prijela gospo, jo potegnila \u010dez ograjo in polo\u017eila kar v karjolo. Ker je bila gospa majhna in drobna, so njene tanke no\u017eice bingljale \u010dez rob, za\u010dela je cepetati z njimi in vpila, naj jo spustijo, ker da bo \u0161e naprej hodila sama. Z rokama se je dr\u017eala roba karjole in s cepetajo\u010dimi nogami je bil prizor videti kot iz filma o Stanu in Oliu, zato smo se smejali, jaz vendarle z grenkim priokusom in zaskrbljenostjo. Gospa se je iz karjole seveda presedla v avto in odpeljali so jo v gostilno, kjer smo bili dogovorjeni za kosilo, mi pa smo tja tudi pri\u0161li \u0161e pravi \u010das. Ker se je srce gospe umirilo in se ji je nehalo vrteti v glavi, se je izlet lepo in sre\u010dno kon\u010dal in od ljudi, ki so bili pri\u010da temu dogodku, marsikoga ni ve\u010d. Njim v spomin in njihovi nesebi\u010dni pomo\u010di posve\u010dam ta zapis.<\/span><\/p>

Kranj, 28. 6. 2023<\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Po dolgih letih sem letos ponovno organizirala ogled izvira Kolpe in to me je spomnilo na dogodek pred mnogimi leti, ko smo se odpravili poTour Details<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":11257,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-11256","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/natoura.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/11256","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/natoura.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/natoura.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/natoura.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/natoura.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=11256"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/natoura.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/11256\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11272,"href":"https:\/\/natoura.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/11256\/revisions\/11272"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/natoura.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/11257"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/natoura.si\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=11256"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}